Zanimivosti

Mamica na Facebooku zapisala: “To se je zgodilo mojemu otroku po cepljenju…”

Vroča tema zadnjih dni je zopet cepljenje otrok in morebitni stranski učinki slednjega. Imamo zagovornike, ki svoje otroke dajo cepiti in jih obvarujejo pred boleznimi, proti katerim je namenjeno cepivo, spet drugi otrok ne cepijo, saj so prepričani, da so cepiva škodljiva.

V medijih se pojavlja vse več zgodb staršev, ki se jim je življenje po cepljenu otroka spremenilo v pravo nočno moro. Ena izmed takih zgodb prihaja tudi iz Primorske, s soprogom pa jo je bila deležna mama Vesna. Odločila se je, da bo svojo zgodbo o cepljenju delila z vso Slovenijo. Celoten njen zapis si lahko preberete tukaj:

 

Leta 2010 sem rodila zdravega fantka, ki je imel v očeh iskrico. Težave so se začele že ob prijemu K vitamina v porodnišnici, kjer tega ni dobro prenesel in dobil hudo kožno infekcijo, kjer je bil po celem telesu posut z gnojnimi mozolji. Otrok je bil polno dojen, u bistvu sem imela mleka še za 3 otroke zraven, pa vendar, ko je bil premeščen na pediatrični oddelek sem se morala skregati z zdravniki in sestrami, da sem lahko prišla podojit svojega otroka, ker jim je bilo pač odveč da hodim k njemu. Po carskem rezu sem vsake 3 ure hodila iz 3 nadstropja v 8 nadstropje podojit svojega otroka, saj je bilo njim tako lažje, kot da me dajo z otrokom v sobo. Otrok pa je samo prejemal antibiotik na 8 ur vendar ni smel biti z mano. Po 11 dnevih sva bila izpuščena iz porodnišnice, kjer je steklo vse v najlepšem redu, prvo cepljenje z malce vročine, drugo cepljenje z malo vročine in hudim zaprtjem otroka po tretjem cepljenju pa je otrok že prejel klistir ker ni mogel odvajati blata, saj ni šel na blato 14 dni, po mnenju pediatrinje bi bilo treba počakat še kak teden. Tega sploh ne bom komentirala. In tako smo se iz tedna v teden borili z zaprtjem otroka, otrok se je drugače razvijal po vseh normativih, že čebljal, pri starosti enega leta osvojil vse kar naj bi otrok osvojil pri tej starosti imel lep iskren nasmeh, socialni kontakt, tudi že klical je mama, tata, ba ba. Pri starosti 13 mesecev je shodil stabilno, suvereno. Potem pa se je začela naša najhujša nočna mora, cepljenje za OMR. Kot vestna državljanka Republike Slovenije sem otroka normalno peljala na cepljenje. Ponoči na dan cepljenja je otrok začel z histeričnim jokom in ratal moder v glavo tako večkrat na noč po 15 minut, zadeve so se ponavljale tri noči zapored. V odgovor sem dobila, da to so samo krči, naj povem da jih ni imel nikoli niti kot dojenček. In tako se moj otrok se ni več nasmehnil, ni se več odzival na ime, huda izguba ravnotežja, padal je namreč povsod in padal na glavo, ni se več ujel na roke. Zaskrbljena sem odšla do pediatrinje, kjer mi je rekla, da njej se ne zdi nič nenavadnega a nam je kljub temu podala napotnico za razvojno ambulanto v Stari gori. Z partnerjem sva prišla tam, kjer naju je nekako nevrologinja potolažila, da otrok samo ni vajen ukazov a nas kljub temu napotila še psihologu, kjer je psihologija podala sum na avtizem. Vmes med vsemi temi preiskavami je moj otrok pri starosti 18 mesecev bil cepljen še enkrat in to po 14 dnevih po operaciji (nihče nam ni povedal da mora preiti vsaj en mesec preden bi ga lahko cepili), ki ga je še globlje potisnilo v njegov svet. 

Sledili so pregledi na audiološki ambulanti, kjer so možnost, da otrok ne sliši prav hitro ovrgli, pri tem bili še povsem osorni, ker je bil otrok zelo nemiren, da kakšni starši smo. Zahtevala sem napotnico za dr. Macedonijevo in tako smo samoplačniško šli po mnenje strokovnjakinji za avtizem, ki je sinu podala diagnozo avtizma. Tam smo potem še nekaj časa hodili tudi na terapije sicer vse samoplačniško in dokler smo plačevali je bila go. Zdravnica neverjetno prijazna, ko pa je dobila koncesijo je postala zadirčna, arogantna, nesramna in še bi se dalo naštevati. Odšli smo na genetski posvet, kjer so ugotovili, da ima otrok dve genski napaki in sicer na 17 in 19 kromosomu a kljub temu da to ni razlog za avtizem, saj je moral biti sprožilec od zunaj. Tako smo več tisoč evrov zapravili za preglede, terapije, vožnjo. Med tem časom smo ugotovili, da ima otrok intoleranco na mleko in gluten ter da po mleku in glutenu dobi hudo zaprtje ali hudo drisko, ter po mleku dihalno stisko, vendar pa kot ponavadi si starši izmišljujemo vse to, saj testi za alergije niso pokazali ničesar in se moram na vsakem pregledu v bolnišnici prepirati z njimi, da moj otrok dobi ustrezno hrano. Ob uvedbi diete so se zadeve malo izboljšale in tako smo pridobili prve besede in prvo sodelovanje iz otrokove strani pri starosti 3 let in pol. Pa se tukaj težave niso zaključile, nekega dne sem prišla k zdravnici in ji enostavno rekla, da naj me posluša in da jaz bom samo kazala. V starosti 5 let je otrok dobil na črevesju bakterijo, pri kateri je imel konstantno bruhanje, kjer se mu hrana ni prebavljala in konstantno drisko 2 meseca, zdravnico sem prosila 4 krat naj nas , da na testiranje za blato, kjer se je izkazala mikrosporija na blatu, pri tem je zdravnica čisto prebledela, prosila sem jo za napotnico za na gastro oddelak v Ljubljani pa mi je odvrnila, da to ni potrebno saj se bo samo izločilo. Tisti dan sem pripeljala po pol leta otroka tam , ker se stvari še vedno niso normalizirale, otrok je imel napihnjen trebuh, spahovalo se mu je po bruhanju in imel je še vedno drisko in tako smo končno dobili napotnico za gastro oddelek na UKCju. 2 leti skupaj sem tudi opozarjala da otrok ne raste in izkazalo se je, da otrok ne raste in tako smo bili napoteni na endokrinološki oddelek, kjer je otrok na testiranju padel skupaj, ko je prišla prva sestra sem jo vprašala, da če je to običajno in mi je takrat rekla da ne, kmalu za tem pride druga sestra, da kaj paniko delam, da to je vse normalno, da to so fantki. Otroka smo nekako spravili k sebi in začel je prijemati rastni hormon. Zdravnike sem tisti čas vprašala vsakega posebej kakšni so stranski učinki dajanja rastnega hormona, v odgovor sem dobila, da le teh ni da ga bodo mogoče malo noge bolele na začetku. 

 

 Ostala sem popolnoma šokirana, da je ena strokovna oseba sposobna to izjavit mami otroka kateri je utrpel posledice po cepljenju. Pomoje bi morala biti nora, da bi to dovolila, da se ponovi. Pa me zanima koliko od vas bi dovolilo cepljenje po taki zgodbi, se vam še zdi da si starši izmišljujemo. Mesečno za tega otroka porabimo okoli 500 evr za ustrezno prehrano, za dodatke, ki jih potrebuje ampak to je samo za to, brez muk učenja in stroškov izobraževanja, ki so vsi samoplačniški, pomaga ne nihče, odgovarja ne nihče. 

To zgodbo bi lahko pisala še v nedogled pa mislim, da ste dojeli sporočilo, cepiva lahko povzročajo poškodbe možganov in da ni vse tako nedolžno, kot vam poročajo mediji in preljubi zdravniki.

Zapisala mamica: Vesna Šinkec


Mogoče ti je všeč tudi: